S postenjem očistimo in razstrupimo telo, izboljšamo telesno in duševno počutje ter spodbudimo naravne samozdravilne moči telesa. Post pomaga ohranjati telesno in duševno zmogljivost, zadrži prezgodnje procese staranja in je močna spodbuda za dolgoročno spremembo življenjskega sloga.

​

Post je star kot človeštvo. Naši predniki, lovci in nabiralci, mnogokrat pri iskanju in lovu hrane niso bili uspešni. Takrat so bili primorani v post, ki se je zaključil ob naslednjem uspešnem lovu. Ob tem se ni zgodilo nič posebnega, to je bil njihov način življenja.

​

Kot metodo za čiščenje telesa in duha so ga poznali že stari Egipčani v15. stoletju pred našim štetjem. Po pričevanju grškega pisatelja Herodota so Egipčani pojmovali post kot osnovo za ohranjanje zdravja in mladosti. Postili so se enkrat na mesec, ker so spoznali, da preveč hrane škoduje. 

​

Tudi stari Grki  v 6. stoletju pr. n. š. so izvajali poste. Filozof Pitagora se je postil, da je s tem povečal sposobnost razmišljanja. Enako so počeli njegovi učenci. Tudi Platon in Sokrat sta opravljala redne desetdnevne poste in tako dosegla večjo miselno sposobnost. V 4. stoletju pr. n. š. je v Tibetu obstajala knjiga z naslovom Osnovna načela medicinske znanosti Tibeta, ki vsebuje poglavje o zdravljenju s hrano in postom.

​

Hipokrat (460-375 pr. n. š.), oče medicine, je zapisal: »Lakota je mati zdravja, presitost pa izvor številnih bolezni. Človek nosi zdravnika v sebi. Treba mu je samo pomagati pri delu. Če telo ni očiščeno, bolj kot ga hraniš, več škode mu povzročiš.« 

 

Vse svetovne religije, tudi s krščanstvo priporočajo postenje, kar dokazuje, da so tudi veliki modreci dobro vedeli, da je preobilna prehrana poglavitni vzrok bolezni. Danes terapevtsko postenje izvajajo v številnih klinikah po svetu.

 

Postenje

• je naravna metoda razstrupljanja, ki krepi življenjsko energijo in optimizem,

• je najenostavnejša metoda za izgubo odvečnih kilogramov,

• vzpodbudi samozdravilne moči v telesu,

• vzpodbuja k spremembi prehranskih navad in razvad in življenjskega sloga,

• je pomagalo pri premagovanju odvisnosti,

• je preventiva pred boleznimi, ker krepi imunski sistem,

• pomaga ohranjati in krepiti naše telesne in umske sposobnosti, vitalnost in moč,

• umirja in usklajuje telo in duha, odpira globje uvide in duhovne dimenzije

​

Post temeljito spremeni presnovo, pomaga pri izgubi kilogramov in izboljša zdravje in počutje.  

Post velja za najučinkovitejšo naravno metodo razstrupljanja organizma. Encimi so naravno preobremenjeni s prebavo, pri postu pa se preselijo iz prebavil v kri, kjer začnejo čistiti telo, nevtralizirati toksine, raztapljati ciste in uničevati rakave celice. Post bo najprej razgradil bolne, poškodovane, stare ali mrtve celice, s tem bo pospešil izgradnjo novih in zdravih celic. Tkiva se obnovijo, koža postane čista, sijoča in mlajša, povrne se življenjska energija in okrepijo se imunske funkcije v telesu. Poveča se odpornost proti infekcijam.

​

Daljše postenje poteka v treh fazah. Priprava na post, postenje in zaključek posta.

 

Priprava na post

​

Na postenje se je potrebno predhodno pripraviti. Nekaj dni pred postenjem se priporoča opuščanje mesa in mesnih izdelkov, kave in cigaret, zadnje tri dni pa tudi prehranjevanje z nekuhano, presno hrano. Priporoča se tudi mentalna priprava, branje postne literature.

 

Postenje

​

Med postenjem  je potrebno dnevno očistiti črevesje s klistirjem. Priporoča se krtačenje telesa, strganje jezika in prhanje s kombinacijo tople in hladne vode, da se odstranijo strupi. Čez dan je potrebno popiti 2,5 do 3 litra tekočine (sokovi, zeliščni čaji, voda, mineralna voda). Normalno lahko opravljamo vsa dela in naloge. Priporočajo se gibanje, lahkoten tek, kolesarjenje, pohodi in sprehodi po svežem zraku.

Postimo se lahko različno dolgo. Enkrat na leto je zaželeno opraviti daljši post.

 

Zaključek posta

​

Sam zaključek posta je izjemno pomemben, celo najpomembnejša faza postenja. Z napačnim hranjenjem po postenju lahko namreč izničimo odlične izide dosežene med postom. V tej zadnji fazi je potrebno veliko volje in nadzora, da ne pričnemo s prenajedanjem. Vnos hrane naj bo postopen, prve tri dni se prehranjujemo izključno presno, nato postopoma preidemo na običajno prehranjevanje. S postopnim vnosom kuhane hrane.  Zlasti pomembno je, da jemo večkrat in v majhnih količinah, nikoli čezmerno. Jesti je treba počasi in v prijetnem vzdušju, hrano pa temeljito prežvečiti.

 

​​